Hvaležnost sedmič

Za menoj je pester dan.

Hvaležna sem za dobro jutro.

Hvaležna za umirjeno pavzo.

Hvaležna za naključno srečanje prijateljice, ki mi je z nasmehom polepšala dan.

Hvaležna sem za hitro srečanje prijatelja.

Hvaležna za prijateljev "bu" in nato smeh. :)

Hvaležna za prijateljico, ki mi je poslala tole:
https://www.youtube.com/watch?v=IKjJ6DQF7xY

Hvaležna za bivšo cimro, ki je ustvarjalno in lepo okrasila kapelo.

Hvaležna za dozo smeha s cimrami.

Hvaležna za prijateljevo zaupanje.

Hvaležna za vseh milijon poslanih in prejetih sporočil.

Hvaležna za vonj po kadilu.

Hvaležna za hrup pred sobo ob poznih urah, da bom lažje cenila tišino in mir.

In ne nazadnje - hvaležna sem za teh sedem dni hvaležnosti.

Ob tem sem se veliko naučila in še bolj cenim vsakdanje malenkosti, ki v resnici sploh niso malenkosti.

Moja hvaležnost se s tem ne konča. :)

Hvala :)

Hvaležnost šestič

Danes sem hvaležna za novo poglobljeno prijateljstvo.

Hvaležna za vsaj malo sonca.

Hvaležna za svojo cimro.

Hvaležna za par, ki mi je prinesel naaajboljšejši sladoled :P

Hvaležna za smeh.

Hvaležna sem za sprejetost med cimrami.

Hvaležna za prijatelje, ki mi kljub vsemu stojijo ob strani.

Hvaležna sem, da je že torek.

Hvaležna sem za novo lučko. :)

Hvaležna tudi za težke stvari.

Hvaležnost petič

Danes sem hvaležna za podaljšano spanje.

Hvaležna za sonček.

Hvaležna sem za vse lepe jesenske barve.

Hvaležna za sestro in preživet čas z njo.

Hvaležna sem za prijaznega, ustrežljivega prijatelja.

Hvaležna za ustvarjanje.

Hvaležna za idejo o kuhanju.

Hvaležna sem za odkritega podarjenega angela varuha :)

Hvaležna za vse tiste, ki so me danes dvignili s svojimi besedami.

Hvaležnost četrtič

Danes je poseben dan, posebna nedelja, posebno dogajanje.

Hvaležna sem za jutranji prihod domov.

Hvaležna za zahvalno nedeljo.

Hvaležna sem za romanje.

Hvaležna za najboljšega prijatelja.

Hvaležna za dih jemajočo sladico.

Hvaležna sem, da lahko zaupam.

Hvaležna za prijetno tišino.

Hvaležna sem za molitev.

Hvaležna za dolg objem.

Hvaležna sem za to, da lahko rečem HVALA.

Hvaležnost tretjič

Hvaležna za moč v rokah, ker je bila danes potrebna.

Hvaležna za pogum.

Hvaležna za dogodek Stična diha v Vipavi.

Hvaležna, da Bog je.

Hvaležna za vsa srečanja.

Hvaležna za Bistrčane, za njihovo dobro voljo, smeh, pogovore, veselje. Za ponočevanje ob pici in tabascotu.

Hvaležna za srečno pot do doma kljub gosti megli.

Hvaležna za lepe sms-e.

Zelo hvaležna.

Hvaležnost drugič

Danes sem hvaležna za puding presenečenja za zajtrk.

Hvaležna sem za toplo trolo.

Hvaležna za cimrin pozdrav.

Hvaležna za avto.

Hvaležna sem za to, da živim v kraju, kjer ni take gužve na cesti.

Hvaležna sem za smeh prijateljev.

Hvaležna za obaro in jabolčne polžke, ki so me pričakali za kosilo.

In hvaležna za večer ob prijetno topli krušni peči, da se lahko umirim.

Hvaležnost prvič

Hvaležna za zapoznela rojstnodnevna darilca.

Hvaležna za milost odpuščanja in neizmerno moč prijateljstva.

Hvaležna za sladoled.

Hvaležna za voznike, ki so me oškropili.

Hvaležna za kavico in kakav in klepet.

Hvaležna za nore cimre.

Hvaležna za dobro kosilo.

Hvaležna za potrpežljivost.

Sijoč dan

Že zjutraj je kazalo, da bo dan sončen, lep in sijoč. In prav takšen je!

Sonce sije in njegovi žarki segajo tudi v mojo sobo. Kukajo skozi veje in listje divjega kostanja in mi nagajajo. Kako lep poletni dan! :)

Kljub obilici dela, ki ga še imam, se smejem, ker verjamem in zaupam, da se bo na koncu vse srečno izteklo. Možgani delajo na polno, kupček z opravljenimi obveznostmi se veča in (če sem iskrena) komaj čakam novih znanj, ki si jih bom pridobila to poletje.

Moj koledarček je poln obveznosti z vseh področij. In vse morajo biti opravljene perfektno, točno in natančno. Tokrat odstopanja niso dovoljena.
Prav zaradi tega me občasno stisne in podvomim "Kaj pa če...". A kmalu se dvom izkaže za še eno oviro, ki jo zmorem preskočiti. Kot da sem športnica. :) :)

Gledam skozi okno v modro nebo in se prepuščam sanjarijam, ki so mi dovoljene v teh nekaj minutkah pavze. Vse je mirno, vetra skorajda ni.

Obožujem take trenutke. V njih bi lahko živela večno.

Smehljam se sama sebi.
Končno sem se odločila biti pogumna. Naredila bom korak naprej.
Tvegala bom. Dala bom vse od sebe!

Sanje v sijočem dnevu.

"Do your best and God will do the rest."

Ti

Sva jaz in Ti.

Brez besed, ker vem, da Ti znaš brati iz mojih oči in iz srca.

Sva.

Odpiram ti vrata srca, da bi vstopil.
Čakal si ta dan.


Ti.
Neskončna milina in Ljubezen.
Ti.

Objameš me, ko to najbolj potrebujem.

Zdiš se daleč, a si vendar vedno tu.


Ti.
Brezmejno veselje.


Ti.
Umetnik.

Ti.
Režiser vseh režiserjev.

Kako čudovito je gledati nazaj na pretekle dogodke!
Vedno in povsod navzoč!

Ljubezen, ki gre čez vse.


Ti.
Neopisljivi.

Žlica poguma

Žlica sirupa pa si zdrav.

Žlica juhe in krompirja pa si sit.

Žlica sladoleda in ti je hladneje.

Žlica cimeta pa ti je slabo.

Žlica čokoladnega namaza in si dvigneš sladkor.

Žlica čajnih listov in imaš čaj.

Žlica pecilnega praška v pecivu in vse naraste, kot je treba.

Žlica gnojila in rože lepše cvetijo.

Žlica bleščic pa pihneš vanjo.

Žlica ljubezni in ti je lepo.

Žlica poguma pa ne obstaja.

Pogum moraš vaditi. Včasih moraš stisniti zobe in iti preko svojih meja.

Nekdo mi je dejal: "Če se ne bojiš, ne moreš biti pogumen."

Žlica poguma.

Velikokrat bi potrebovala le kapljico poguma.

Veliko stvari me plaši.

Toda ne dam se.

Mnogokrat padem, vem.

Toda s kančkom poguma se pobiram in grem naprej.

Zmorem.

Vse zmorem v Njem, ki mi daje moč.

Flp 4,13

In misli me odnesejo...

Sončen dan.
Lipe tu še ne cvetijo.
So pa ptički, ki pojejo in prekinjajo tišino.

Tišina.

V zadnjem času prijetna prijateljica.
Tišina.
Spodbudna tišina.
Prijetna tišina.
Glasna tišina.
Tišina, ki dopušča razmislek.
Oziram se vase in premišljujem: Kam, kako, zakaj?
Sem to res jaz?

Da, jaz sem tišina.
Tudi v tihoti je moj dom.

Neslišna tišina.
In misli me odnesejo spet tja, kjer sem doma...

Desiderata

Spokojen hodi

skozi trušč in naglico sveta

in se spominjaj miru, ki ga najdeš le v tišini.

Kolikor je mogoče, bodi v dobrih odnosih z vsemi ljudmi.

Svojo resnico pripoveduj mirno in jasno in prisluhni drugim, tudi

neumnim in nevrednim, zakaj vsakdo ima svojo zgodbo. Izogibaj se

bučnih, napadalnih ljudi, ker so breme za tvojo dušo. Ne primerjaj se z drugimi,

da ne postaneš zagrenjen ali ohol, kajti vedno bodo večji in manjši od tebe.

Veseli se svojih del, veseli se svojih načrtov. Ohrani navdušenje za svoj

poklic, naj je še tako skromen, saj je pravi zaklad v spremenljivih

časih. Pri poslih bodi pazljiv, kajti svet je poln prevar. A zato

nikar ne spreglej, da je tudi zvrhan kreposti. Mnogi hodijo

za visokimi vzori in povsod je življenje

polno junaških dejanj.

Bodi kar si.

Bodi svoj. In nikar ne igraj ljubezni.

Pa tudi ne preziraj je, čeprav si razočaran in ogorčen,

zakaj ljubezen je večna, kakor je večna tudi trava. Spokojno

sprejmi izkušnje let, drugo za drugo skladno odlagaj stvari iz mladosti.

Neguj duhovno moč, da te bo obvarovala nenadne nesreče. In

ne spravljaj v žalost samega sebe z izmišljotinami. Mnogi

strahovi se rodijo iz utrujenosti in osamljenosti.

Vzdržuj zdravo disciplino, a vedno bodi

do sebe tudi blag.

Otrok vesolja si,

nič manj, kot so to drevesa in

zvezde. Pravico imaš biti tu. In če to veš ali ne-

vse v vesolju poteka natančno tako, kot je prav. Bodi torej

v miru z Bogom, vseeno, kako si ga predstavljaš. In ne glede

na to, kakšno je tvoje delo in kakšne težnje v bučnem

vrvenju življenja, ohrani mir v duši. Kljub vsej

nesnagi in žalosti, kljub vsem izničenim

sanjam, je svet vendarle

čudovit.

Bodi pozoren. Bodi srečen.

Desiderata;

iz katedrale sv. Pavla - Baltimore;

A.D. 1692

Tam, kjer je Ljubezen.

Kje sem?
Tam, kjer je Ljubezen.

V meni bolečina.

A še nikoli taka. V njej sem čutila Ljubezen.

V bolečini Ljubezen.

Čudim se.

Svet je poseben.

Drugačen.

Nenavaden.

In Ljubezen ima veliko domišljije. Danes tu, v dobrem, jutri je tam, v bolečini.
Spremlja me vsepovsod.

In kje sem jaz?
Verjamem Ljubezni kljub bolečini.

Še.

Še en boleč dan.


Dragi Bog.
Upam, da imaš noro dober načrt.
Ker če se dogaja vse to brez načrta....


Zaupam, da ima vse svoj namen. In da ima vsak človek, vsaka oseba svojo enkratno pot, ki sledi Tvojemu načrtu. Vsak ima svojo nalogo, ki jo opravi v tem svetu. Pa naj dočaka dva meseca ali pa osemdeset let.

Zaupam.

Lahkonoč.

Zaupanje

Včasih pride dan, teden, mesec, ... , ko je vsega enostavno preveč.
Preveč bolečine. Preveč zakaj-ev. Premalo zato-jev.

Naš razum ne more predelati in sprejeti vseh dogodkov. Zataji logika, odpove vse, kar nam govori pamet. Ničesar ni, svet se sesuva. Stvari se kopičijo.
Ljudje jokajo. Robčki izginevajo. Ponujena ramena so mokra od solz...

Besed pa ni.
Potrebna je le tišina bližnjih, ki razumejo.

In moraš biti tisti, ki stoji ob strani, včasih tudi trden kakor skala, da se drugi odpočijejo ob tebi. Ti pa potem na skrivnem v svoji sobi iztočiš vse. Vse položiš pred Njega, za katerega veš, da razume. Prav tako Materi, ki ve, kako je, če trpi ljubljeni.
Potrebna je tišina, bližina tistih, ki razumejo.


Moje besede so danes zmedene, vem.


Z zaupanjem, da On ve, kaj dela, gledam v jutrišnji dan.

BDLN

Kot peresce!

Ni besed, s katerimi bi lahko opisala lahkotnost današnjega večera. Preveva me veselje. V očeh so solze sreče. Čutim ljubezen. Popolno ljubljenost. Lahkotnost.

Lahka kot peresce. In veter me nosi tja nekam nad oblake, kjer se smejem zvezdam, ki sijejo na nebu. Neizmerno veselje. Olajšanje. Velik kamen se mi je odkotalil od srca.

Lebdim tam nekje, kjer me nič ne doseže. Edina stvar, ki me obdaja, je Ljubezen.

Ljubezen povsod okoli mene.

Želela sem si tega trenutka, a me je vse vleklo stran. Nisem si upala priznati, da je v Ljubezni rešitev. Obupala sem. Prenehala z iskanjem. Prepustila se toku, ki me je vlekel še dlje stran.

V srcu pa je bil še kanček upanja. In še malce manj poguma, ki sem ga zbirala celo leto. Uspelo mi ga je zbrati dovolj za današnji večer.
Ponosna sem nase. Srečna, da mi je uspelo. Nasmejana, ker me Nekdo ljubi.

In hkrati hvaležna za vse milosti, ki jih prejemam. Neskončen dar Ljubezni, ki je brezpogojna.

Ljubezen nikoli ne mine.

Zaupaj ji tudi ti.

Postani lahek kot peresce in se prepusti naročju Ljubezni.

Pusti Njenim žarkom, da razgrejejo tvoje srce.

Tako je.

"Better to write for yourself
and have no public
than to write for the public
and have no self."

[Cyril Connolly]

Človek, čas je.

Kako je človek majhen.
Neznaten.
Majhnosti se zaveš šele, ko pride kaj večjega, močnejšega.
In prav to je prišlo v teh dneh.
Divji srd narave.
Kljubovanje dreves.
Upiranje ledu.
Pa vendar je led zmagal.
Vztrajajo le še najvztrajnejša.
Od njih bi se lahko marsičesa naučili.



Vztrajati.
Ne popuščati.
Se ne preveč podrejati drugim.
Kajti ko padejo drugi, padeš tudi ti.
Daljnovodi so popadali po vrsti kot domine.
Ne slediti slabemu.
Stoj zase.
Ne ohranjaj črednega nagona.
Bojuj se.
Zaupaj.

                                                                                       Nisi sam.

                                                                                       Tudi če se tako zdi.

In led.

Hlad.

Oklep.

Ovira, ki te ne pusti naprej.

Ne le, da ti ne pusti rasti.

Hoče te porušiti, uničiti!

Ne daj se.

Vztrajaj.

Pogumni ostanejo.

Majhnost.
Krhkost.
Kdo je človek?
Narava se par dni "igra".
In mi smo tisti, ki trpimo.
Majhni smo.
Res majhni.
Z vsem denarjem tega sveta si ne moreš kupiti trajnega veselja.

Ne moreš si zagotoviti lepega vremena.

Ne moreš si priklicati elektrike, če si odrezan od sveta.

Nobena cesta se ne bo sama splužila, če pokažeš šop bankovcev.

Človek je majhen.

Neznaten.

Pikica na svetu.

In drobec v vsem Stvarstvu.

In vendar - ljudje smo.
Mislimo.
Živimo.
Se imamo radi.
In Bog nas ima rad.
Dal nam je Sina.
Za nas je dal življenje.
Čas je, da se znebimo ledenih oklepov.
Čas je, da ukrepamo.
Čas je, da pokažemo, da smo močni.
Čas je, da pričujemo Zanj.
Čas je, da imamo radi.
Čas je, da gremo naprej.
Čas je, da smo pogumni.
Čas je, da....
Čas je.

Dva svetova

Ura bo kmalu polnoč.

V meni sta dva svetova.

Eden se dela, da že spi. Čaka, da se potiho prikrade na dan. Razmišlja. Se poglablja. Bere. Misli. Z besedo objema. Snuje načrte. Gleda v prihodnost. Si postavlja vprašanja. Išče odgovore. Je tihi svet. Razganja srce. Polni glavo in ustom ne pusti do besede. Govori srce. Včasih je ta svet zmeden. Preveč vprašanj. Pomešani odgovori. Čudna čustva - ne ve, kam z njimi. V tem svetu se kdaj tudi pojamra. Podvomi. Zaželi boljšega sveta. Ta svet hrepeni po ljubezni. Ljubezen do samega sebe. Ljubezen do bližnjih. Ljubezen, ki bo vladala po vsem svetu. In mir. Mir v srcu. Mir v stisku dlani. Mir, ki gre naprej z objemom. In seveda, ta svet hrepeni po nežnosti. Po dotiku. Po lastnem trenutku. Po pozornosti. Po iskrenem pogledu. Po topli besedi. Po nekom, ki bo rekel: "Ne boj se. Vse bo še vredu." Želja po neskončnosti. Po ciljih. Po trdni skali, ki daje upanje. Po kemikaliji, ki bi bila sposobna razžreti dvome in skrbi. "Ne boj se."

Drugi svet je še preveč buden. Pleše. Skače. Poje. Peče si palačinke in jih maže s čokolado. Ne sramuje se svojega petja. In ne igranja na kitaro. Rad ima sprehode v temi. Tudi ta svet hrepeni po pozornosti. Po spodbudi. "Povej mi, ko želiš, da grem zraven." "Bom." Ta svet pogosto drema. Skrit je. Ljudje ga ne razumejo. Ker je divji. Nor. Čuden. In odtrgan. Včasih nemogoč. Neverjeten. Pusti se odkriti le tistim najdražjim. Le tistim, ki bi radi delili občutke divjega sveta. Vsem norim fotografom. Še bolj norim pozerjem. Odštekanim prijateljem. Polnočnim obiskovalcem. Soplesalcem. Tistim, ki obožujejo sladoled. In klobase. Tistim, ki si po pici zaželijo xxl pokovko v kinu. Nori svet. Svet z igračami. Activitijem. Morjem. Nočnim kebabom. Pivcem. Kozarcem vina. In cigarilosom. Odštekan svet. Kjer se poje. Na glas in do konca. Najraje v avtomobilu. In med plesom. Svet, kjer se nori. Kjer skoraj ni meja. Kjer je pogum. Kjer dvom vedno spi. Ni strahu. "Pleši nocoj z menoj."

V meni sta dva svetova. Zdaj se prvi prebuja in drugi ugaša...