Ljubiti svoje sovražnike

Ljubiti.

Ne le rad imeti.

LJUBITI!

Ljubiti bljižnjega - kako logično.

Pa vseeno težko.

Včasih nemogoče.

Ljubiti - brezpogojno.

Imela te bom rada, če ...

Imela te bom rada, ko ...

Ljubiti - zaradi njega samega.

Kdo je on?

Kdo ste vi?

Kdo ste 'vi sami'?

Ljubiti - samega sebe.

Brezpogojno.

Neskončno.

Za vedno.

V vseh okoliščinah.

Ljubiti.

Ljubiti = trpeti?

Ne verjamem.

Ljubiti = nekaj lepega.

Toda...

Ljubiti sovražnike?

Ljubiti tiste, ki te ne marajo ...

Tiste, ki o tebi grdo govorijo ...

Tiste, ki te ne marajo ...

Tiste, ki ...

Preveč izgovorov?

Verjetno.

Ljubiti - to je odločitev.

Je odgovornost.

Je ostati miren kljub napadom.

Je ... Ljubezen.

Neskončna.

Brezpogojna.

Velika.

Brezmejna.

Lepa.

Kraljevanje

Kraljevati pomeni nositi kraljevsko krono.

Pomeni, da se obnašaš kraljevsko,

da hodiš kot kralj.

Kraljuješ lahko kraljestvom.

Kraljuješ ljudem.

A najbolj smiselno je kraljevati sebi.

Najlažje je kraljevati kraljestvom.

Tvoja beseda je ljudem ukaz.

Komur zanjo ni mar,

slabo se mu piše.

 

Kraljevati sebi, svojemu srcu,

to je težko.

A ravno v tem je ves čar.

Naučiti se kraljevati sebi,

svojim dejanjem,

svojim besedam,

svojim mislim,

svojim kretnjam,

svojim lasem.

 

Kraljevanje zahteva svoje vrline.

Pa naj bo kraljevanje kraljestvu

ali pa srcu.

 

Kralj mora biti pošten.

In redoljuben.

Odločen.

Pripravljen prevzeti odgovornost.

Vztrajen.

Tudi ponižen kdaj pa kdaj.

Žezlo mora držati trdno v rokah.

In biti mora prijazen.

 

Kralji se morajo tudi posvetovati.

Tisti iz kraljestva s svojimi svetovaljci,

kralji src pa z drugimi kralji,

ki so njihovi prijatelji.

 

Kralji niso nikoli zaspani.

Dan in noč nad svojim kraljestvom bedijo.

Sovražnikov ne bijejo z orožjem,

temveč jih s prijateljstvom uničijo.

 

Tujci nimajo prostega vstopa.

Kdorkoli želi v kraljestvo ali srce vstopiti,

se mora res dobro potruditi.

Mora si zaupanje pridobiti.

 

Pride pa kdaj kakšen nepridiprav,

ki vse bi le zasvinjal.

Razbija in tolče,

uniči kraljestvo, uniči srce.

 

Ne pustite tiranom,

da vam srce osvoje.

Kraljujte sami.

Le prijatelji izbrani

naj v vašem kraljestvu

večno žive.

Zgodba o

To je zgodba o ljubezni.
Tihi, skriti.
O Ljubezni z veliko začetnico.

To je zgodba, ki je besede ne morejo opisati.
Zgodba brez besed.
Ko imaš vsak dan občutek, da je Valentinovo.
Veš, da te ima rad.

On je moj najboljši prijatelj.
In on je moja zgodba o Ljubezni.
Zgodbica.

Ni dolga.
Traja šele dvajset let.
In vendar že toliko dokazov, da me ima rad!

Začnem zgodbo?
Jo sploh moram začeti?

Zgodba.
Začelo se je pred več kot dvajset leti.
Bolečina in žalost.
Nato prošnja, molitev.
In končno - otroški jok.
To sem jaz!!

Začela se je zgodba.
Zgodba, ki se dogaja zaradi ljubezni
In Ljubezni.

Očitno me ima res rad.
Peljal me je na poti, ki jih sama ne bi zmogla.
Prišle so preizkušnje.
Mnoge.
Že v osnovni šoli.
Rane se celijo, brazgotine ostajajo.
Odpuščam, ker me tako uči Ljubezen.

Sprašujem se, če me res ne bi bilo, če ne bi bilo Njega.
Kdo bi bil namesto mene?

Ostajam na nek način zaznamovana.
Zaznamovana z datumom rojstnega dne.
Dokaz Ljubezni?
Zagotovo.
Čeprav se mi marsikdo posmehuje.

In ne, ni me sram priznati, povedati.
Sem to, kar sem.

In tale zgodba o.
Je zgodba, ki se dogaja.
Je moja zgodba.
Zgodba o meni.
In o Ljubezni.

Zgodba.
Zgodba z malo napisanega, a veliko povedanega.
So stvari, ki se dajo le čutiti.
Čutijo pa jih tisti, ki se čutom znajo prepustiti.


Ta zgodba je zgodba v mojem stilu.
Kratka.
In zajema bistvo.

Všeč mi je!

Všeč so mi temne noči.

Sanje bežijo,

zvezde žarijo.

Vse tiho spi.

Všeč mi je dan.

Ptički žgolijo,

rože cvetijo.

Vsak je nasmejan.

Všeč mi je mrak.

Netopirji letijo,

črički bedijo.

Zaustavlja se korak.

Všeč mi je zora.

Sove spijo,

miške hitijo.

Nič več ni mora.

Všeč mi je življenje.

Ljudje norijo,

živali smejijo.

Kje je razsvetljenje?

Všeč mi je ljubezen.

Lica rdečijo,

metuljčki frčijo.

Ni bolezen.

Všeč mi je mavrica.

Kaplje polzijo,

žarki žarijo.

Kot pravljica.

Všeč mi je roža.

Spominčice cvetijo,

marjetke dehtijo,

Srček poboža.

Všeč mi je čaj.

Skodelice kadijo,

listki šumijo.

Kdo ve zakaj.

Všeč mi je sveča.

Stenji brlijo,

voski topijo.

Opoteča je sreča.

Všeč mi je spanje.

Samorogi podijo,

gradovi lebdijo.

Zdaj potopim se v sanje.

Tako čutim

OČE
Oče, kdo je naš Oče? Ti, ki nas ljubiš, za nas bi dal vse. Ti nas vzgajaš. Nudiš nam oporo. Kjerkoli in kadarkoli. Z nami že od vedno. Po rojstvu pa še bolj skrbiš za nas, da nam je na svetu lepše.
NAŠ
Moj, tvoj, njegov...naš. Od nas vseh. Zato smo bratje in sestre.
KI SI
Ti pač si. Si. Živiš.
V NEBESIH
Kje pa so ta nebesa? Povej mi! Zamišljam si, da so nebesa že tu, na Zemlji. In angeli so med nami. Le tako si Ti lahko vedno z nami, kjerkoli že smo. In vse to okrog nas...so tvoje nebeške stvaritve. Kako si mogočen!
POSVEČENO BODI TVOJE IME
Tvoje ime. Bog, Abba, Oče. Posvečeno je tvoje ime.
PRIDI K NAM TVOJE KRALJESTVO
Tvoje kraljestvo je med nami. Živo. Pa vseeno te čakamo. In molimo, prosimo, da bi prišlo nam Tvoje kraljestvo, da bi ga mogli spoznati tu med nami.
ZGODI SE TVOJA VOLJA
Tvoja volja je tisto, kar je prav zame, za nas. Hvala Ti, da me vodiš. In prosim Te, daj mi moči, da bom vedno sprejela Tvojo voljo, čeprav bo težko.
KAKOR V NEBESIH TAKO NA ZEMLJI
Tvoja volja je sveta. Vsem želiš dobro - nam tukaj in tistim v nebesih. Ti kraljuješ. Zato naj bo Tvoja volja tista, ki bo upoštevana. Kljub naši svobodi nam pomagaj, da jo bomo znali sprejeti.




DAJ NAM DANES NAŠ VSAKDANJI KRUH
Kruh je tisto, od česar živimo. Bog, Ti veš koliko ljudi dandanes trpi lakoto. Hrane pa je dovolj za vse! Nekateri jo mečemo stran, drugi živijo v popolnem pomanjkanju.
In vendar - človek ne živi samo od kruha. Hvala Ti za svojo besedo, ki nam pomaga čez obdobja krize. Tudi duhovna hrana nas krepi.
IN ODPUSTI NAM NAŠE DOLGE
Naši dolgovi so preveliki, da bi ti mogli vse poplačati. Koliko krat smo Ti namreč kaj obljubili, pa tega nismo izpolnili. Koliko krat smo rekli: Gospod, tole ti dam. Pa teda nismo storili. Odpusti nam vse naše dolge. Ker Ti si Tisti, ki odpušča. Hvala za to milost.
KAKOR TUDI MI ODPUŠČAMO SVOJIM DOLŽNIKOM
Tudi mi odpuščamo. Vendar veliko redkeje in veliko težje. Koliko krat nam kdo kaj dolguje pa ga terjamo. Včasih tudi za malenkosti. Odpuščajmo dolge. Pomagaj nam, da bomo to zmogli ter tako živeli, kakor nas Ti učiš.
IN NE VPELJI NAS V SKUŠNJAVO
Skušnjave so močne, mamljive. Skušnjave nas hitro prevzamejo. Skušnjave... Gospod, težko se jim je upreti. Naj bomo močni. Pomagaj nam.
TEMVEČ REŠI NAS HUDEGA
Hudo je povsod prisotno. Je preveč, če te prosim, da nam pomagaš iz hudega? Toliko krat se mi zdi, da me ne slišiš, ko kličem, ko mi je hudo! In še posebej, ko je hudo mojim najdražjim. Je preveč, če te prosim, da se jih usmiliš in jih rešiš trpljenja in bolečin? Vem, v preizkušnjah se utrjujemo. Se ti ne zdi, da je preizkušenj včasih preveč? Vem, Gospod, Ti vsakemu nalagaš po njegovih zmožnostih...
AMEN
Tako je, tako vedno bo. Amen.