Pa lahko ozelenimo tudi mi? Je kje kakšna voda, ki bi nas zalila, kje kakšno sonce, ki bi nas obsijalo? Vse prevečkrat smo 'štori'. Dopustimo si, da se posušimo, da nas posekajo, da tako rekoč umremo, se predamo, obupamo nad vsem. Pa je v tem res rešitev?
Ne. Mi moramo biti zeleni. Moramo živeti!
Prav nocoj je Kristus spet vstal za nas. Prav nocoj nam je spet pokazal, kako cveteti in živeti. Vstal je in premagal smrt. In v tem je naša voda in naše sonce. Prav iz tega moramo črpati za življenje. Pustimo, da v naših življenjih nastopi pomlad! Pustimo Mu, da nas zaliva. Le tako bomo venomer rasli in se krepili. S tem, ko bomo prijazni do drugih, s tem, ko bomo pomagali tistim, ki so naše pomoči potrebni, s tem, ko se bomo žrtvovali za druge, s tem, ko bomo nadzorovali svoje izgovorjene besede, s tem, ko bomo odstranili vse grde misli, s tem, ko bomo vztrajno molili, s tem, ko bomo prosti čas napolnili z dobrimi deli...prav s tem bomo živeli pomlad. Živeli bomo Kristusa Jezusa, ki je živel, umrl in VSTAL za nas!
In če slučajno spet kdaj nastopi jesen in nato zima... NE SE PUSTITI!!
Za zimo lahko še vedno pride pomlad, še vedno je lahko poletje, spet je lahko vse zeleno. Le najti je treba pravi vir življenja, ob katerem lahko ponovno zaživimo!
Kristus naj nam bo varno zavetje in studenec, ob katerem bomo ukoreninjeni, da bi pili iz izvira žive vode!
Vesela ALELUJA!
Ni komentarjev:
Objavite komentar