Noč je tiha.
A tišina je glasna.
Vse vpije in kriči.
Svoboda!!
Metulji so sivi,
črna drevesa...
Pa pride Nekdo.
Njemu se ni moč upreti.
Svoboda!!!
Vse postane zeleno
in pisano
in narisano
in smejoče
in iščoče
in cvetoče...
Sanje.
Uresničljivo!
Pride jutro.
Vse je tiho.
Barve so ostale.
Za vedno.
SVOBODA!
sreda, 26. junij 2013
četrtek, 13. junij 2013
Ko bom velika, bom...EGOIST!!
Nenavadna želja.
Vem.
Vsi sanjajo o svojih poklicih, službah z veliko plačo, srečni družini, športnem avtomobilu, vili na jasi sredi gozda, o princih na belih konjih....
Moja želja pa taka.
Niti ni tako nenavadna, če še enkrat pomislim. Ko gledam današnji svet... Kam vse drvi? Dobesedno drvi. V prepad? PrOpad?!
In... Ko pogledam, kdo so najbolj uspešni ljudje. Tisti, ki so egoisti. Tisti, ki ne gledajo na potrebe bližnjih. Tisti, ki v stiski ne podajo roke. Tisti, ki jim je mar le zase. Da le imajo oni denar, slavo, ugled!
Ostali pa naj se znajdejo.
Saj ne rečem, da se ne najde kdo, ki je po pošteni poti prišel do vsega lepega, kar ima. Ali da pošteni niso uspešni. Nikakor. Pravim le, da imajo egoisti preveč ugodnosti. Prevečkrat se jim vse lepo izide. Z malo ali nič dela lepo pridejo skozi. Na račun drugih, se ve. Izkoriščevalsko do konca. Toda kaj za to. Oni so dosegli svoj cilj, pošteni pa se jih bojijo in so raje tiho in delajo še naprej namesto njih. Če pa že slučajno kaj 'zinejo' pa slišijo tako ploho poniževalnih besed, da bi bilo bolje, če se ne bi oglasili.
Ja, res idealno za izgradnjo dobre samopodobe in samozavesti.
In za lepši svet.
Vsi le čakamo, kdaj se bo zgodil *BUM* in bo svet boljši. Ali pa da bo prišel nekdo in bo spet vse prav in na svojem mestu. Mogoče se premalo zavedamo, da imamo moč le, če stopimo skupaj. Da smo MI sprememba. Le vsak mora začeti pri sebi - brez godrnjanja.
V naši moči je, da smo pošteni. Že pri majhnih vsakdanjih stvareh.
In, da ne zanemarjamo naših vrednost, temveč jih poudarjamo. In iz njih živimo. Dober zgled veliko šteje.
Mnogo lahko storimo. Le...egoisti ne smemo biti.
Že res, da jim kaže dobro. Verjamem, da je vse le trenutno. Kajti laž in prevara ne moreta trajati večno. Ni grajeno na dobrih temeljih in nima prihodnosti.
Poštenost pa ima korenine. Tudi če trenutno kaže slabo...verjamem in zaupam, da se nekoč vse preobrne.
Vse bo spet na svojem mestu in vsak bo prejel tisto, kar si zasluži.
P.S.: Nikoli si nisem zares želela biti egoist.
Vem.
Vsi sanjajo o svojih poklicih, službah z veliko plačo, srečni družini, športnem avtomobilu, vili na jasi sredi gozda, o princih na belih konjih....
Moja želja pa taka.
Niti ni tako nenavadna, če še enkrat pomislim. Ko gledam današnji svet... Kam vse drvi? Dobesedno drvi. V prepad? PrOpad?!
In... Ko pogledam, kdo so najbolj uspešni ljudje. Tisti, ki so egoisti. Tisti, ki ne gledajo na potrebe bližnjih. Tisti, ki v stiski ne podajo roke. Tisti, ki jim je mar le zase. Da le imajo oni denar, slavo, ugled!
Ostali pa naj se znajdejo.
Saj ne rečem, da se ne najde kdo, ki je po pošteni poti prišel do vsega lepega, kar ima. Ali da pošteni niso uspešni. Nikakor. Pravim le, da imajo egoisti preveč ugodnosti. Prevečkrat se jim vse lepo izide. Z malo ali nič dela lepo pridejo skozi. Na račun drugih, se ve. Izkoriščevalsko do konca. Toda kaj za to. Oni so dosegli svoj cilj, pošteni pa se jih bojijo in so raje tiho in delajo še naprej namesto njih. Če pa že slučajno kaj 'zinejo' pa slišijo tako ploho poniževalnih besed, da bi bilo bolje, če se ne bi oglasili.
Ja, res idealno za izgradnjo dobre samopodobe in samozavesti.
In za lepši svet.
Vsi le čakamo, kdaj se bo zgodil *BUM* in bo svet boljši. Ali pa da bo prišel nekdo in bo spet vse prav in na svojem mestu. Mogoče se premalo zavedamo, da imamo moč le, če stopimo skupaj. Da smo MI sprememba. Le vsak mora začeti pri sebi - brez godrnjanja.
V naši moči je, da smo pošteni. Že pri majhnih vsakdanjih stvareh.
In, da ne zanemarjamo naših vrednost, temveč jih poudarjamo. In iz njih živimo. Dober zgled veliko šteje.
Mnogo lahko storimo. Le...egoisti ne smemo biti.
Že res, da jim kaže dobro. Verjamem, da je vse le trenutno. Kajti laž in prevara ne moreta trajati večno. Ni grajeno na dobrih temeljih in nima prihodnosti.
Poštenost pa ima korenine. Tudi če trenutno kaže slabo...verjamem in zaupam, da se nekoč vse preobrne.
Vse bo spet na svojem mestu in vsak bo prejel tisto, kar si zasluži.
P.S.: Nikoli si nisem zares želela biti egoist.
Naročite se na:
Komentarji (Atom)