četrtek, 28. oktober 2010

Ko se zavem...

Zavem se, da je moje zemeljsko življenje minljivo. Da ga bo enkrat pač konec. Zato se odločim: v tem življenju, tukaj in zdaj, bom dala vse od sebe, da bom ljudem okoli sebe polepšala dneve.
To mi veliko pomeni. Gledati ljudi, ki so veseli. Sama sem vesela, da živim. Vesela sem, da sem to, kar sem. Vesela sem, da me obdajajo ljudje, ki jih imam neskončno rada. In prav njim hočem polepšati to bivanje.
Želim jim povedati, da življenje ni nekaj samoumevnega. Da ni nekaj, kar bi prišlo samo po sebi. In da ni samoumevno, da traja dolgo. Prav zato bi rada izkoristila vsak delček svojega bitja, da vam povem, da ga morate živeti polno. Zato vas bi rada razveseljevala, dokler sem še med vami. Kdo ve koliko časa še? Kdo ve, kdaj pride naš konec. Danes? Morda jutri, pojutrijšnjem? Čez nekaj let? Nihče ne ve odgovora. Zato je treba izkoristiti vse dane trenutke. Pa s tem ne mislim pijančevalskih zabav in žurk in podobne navlake. To ni tisto pravo lepo življenje. Potrebno je polepšati drugemu minuto, uro, dan...
Ko se sočloveku nasmejem, mi je v največje plačilo in zadovoljstvo, da se mi nasmehne nazaj. Takrat vem, da se je trud splačal.
Rada bi vam povedala, da se počutim bolje. Raznašati veselje med ljudi je najboljše pomirjevalo. Je najučinkovitejše zdravilo proti boleznim.
Rada bi še povedala, da se splača. Je najboljša naložba ta hip. Plačuješ z žrtvovanjem, seješ semena nasmehov, žanješ pa iskrena, dobra, trajna prijateljstva, ki so ti v veselje.
Poskusite, ne bo vam žal! :)

Kje si?

Zelena moč narave
ki vpija naša srca
naše duše kličejo k Gospodu
reši naš svet
reši nas
reši vse

Na nebu oranžno sonce
v srcih hladen nemir
v zelenih vejah lipe črn kos z mladiči
Kje si?

Skalnato pobočje - brez življenja
sivo mesto - brez življenja
naša srca - brez življenja??

Nočem tega!
Mitr, mir, mir, mir!!!
Vrača energijo
Kdo?

Vprašanje brez odgovora
mrtev kos
požagana lipa
sončni zahod

TEMA

Kje si?